Velikonočno voščilo

noc2»Oblecite vero« in življenje bo dobilo okus, življenje bo imelo kompas, ki kaže pot;
»oblecite upanje« in vsak vaš dan bo razsvetljen in vaše obzorje ne bo temno, ampak svetlo; »oblecite ljubezen« in vaše življenje bo kot hiša na skali, vaše potovanje pa radostno, ker boste na njem našli mnogo prijateljev.
(Papež Frančišek)

 

Vera, upanje in ljubezen naj nam pomagajo premagovati brezpotja, temó in osamljenost v naših življenjih.

Naj z vstajenjem Jezusa Kristusa naši dnevi ponovno dobijo jasno smer, naj bodo napolnjeni s hrepenenjem po luči in z blagoslovom bližine sočloveka.

Želimo Vam doživeto praznovanje velikonočnih praznikov!

 

dr. Roman Globokar
direktor

Informacije o vrtcu Dobrega pastirja v Zavodu sv. Stanislava

Pict0006

Nove informacije v zvezi z odprtjem vrtca v okviru Osnovne šole Alojzija Šuštarja in razpis za delovna mesta vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev najdete na naslovu:

http://os.stanislav.si/vrtec

Preberi več »

Zaključena supervizija v Zavodu sv. Stanislava

DSC_0057

Prejšnji teden je zunanji evalvator g. Bob van de Ven zaključil supervizijo v Zavodu sv. Stanislava Večji del svojega obiska je preživel na hodnikih zavoda in v pogovorih z zaposlenimi. V celoti gledano je šola na nizozemskega gosta naredila zares pozitiven vtis. Izpostavil je predvsem dobro vzdušje in odnose – tako med zaposlenimi, kot tudi med učitelji in učenci.

Preberi več »

Zaupajmo otroku in šoli

Megaron 208V času mojega šolanja starši niso kaj dosti vedeli, kaj se dogaja v šoli. Dvakrat na leto so šli na roditeljski sestanek, morda enkrat letno na govorilne ure, sicer pa so me vsak dan pri družinskem kosilu vprašali, kako je bilo v šoli. Našteti sem morala novo pridobljene ocene, včasih sem povedala še kakšen zanimiv šolski pripetljaj in to je bilo vse. Naloge in učenje so bili moja skrb. Vsa odgovornost za šolo je bila na mojih ramenih.

Danes so časi drugačni. Starši veliko bolj sledijo otrokovemu življenju v šolskem okolju in sodelujejo s šolo. Poleg roditeljskih sestankov in govorilnih ur se udeležujejo različnih šolskih prireditev, na katere so vabljeni in na njih nastopajo otroci. Veliko staršev dnevno vozi otroke v šolo. Po pouku pridejo ponje, s telefoni poslikajo tablo, na kateri so napisani podatki za domačo nalogo. Skupaj z otroki doma pišejo naloge, se z njimi učijo, berejo knjige. Nekateri jim celo pripravljajo šolsko torbo. Poznajo otrokove sošolke in sošolce, pa tudi veliko njihovih staršev. Imajo svoje mnenje o posameznih učiteljih in njihovem pedagoškem delu. Kadar pride otrok v konflikt s sošolci ali so mnenja, da se je otroku pri ocenjevanju zgodila krivica, takoj zavzamejo zaščitniško držo in pridejo v šolo, da bi otroku pomagali razrešiti njegov problem. Pa ne le v prvem razredu osnovne šole, danes nekatere mame pridejo k profesorju na fakulteto na govorilne ure za svojega sina  – študenta.

Ja, starši delajo vse to v veliki ljubezni in skrbi za svojega otroka. Hvala Bogu, da jim ni vseeno, kako gre otroku in kaj se z njim dogaja. Vendar pa bi se morali na drugi strani zavedati, da pretirana skrb vendarle ni vedno dobra za otroka. Če si mama vsak dan beleži, kaj sta sin ali hči dobila za domačo nalogo in skrbi, da bo ta naloga tudi narejena, je s tem odgovornost za nalogo prevzela nase. Če mama zvečer pripravi šolsko torbo otroku, bo ona kriva, če naslednji dan v torbi ne bo vsega, kar bi moralo biti. Če doma očka in sin delata skupaj plakat za šolo, bo plakat ličen in strokovno narejen, vendar ne bo delo učenca, ki bo za plakat dobil oceno. Seveda ima pri tem svojo vlogo tudi gospa učiteljica, ki bi morala pohvaliti in z lepo oceno nagraditi otroka, ki je plakat naredil sam po svojih najboljših močeh, pa čeprav se po estetski in strokovni plati težko primerja s tistimi plakati, ki so jih pomagali delati odrasli ljudje. V šolo hodijo otroci, zato je pomembno, da odgovornost, ki je povezana s šolskimi obveznostmi, prevzamejo otroci nase in si je ne delijo s starši. Prav je, da se starši zanimajo za otrokovo delo, za njegov napredek, ga spodbujajo, ga pohvalijo, mu zaupajo, da bo delo dobro opravil. Ni pa prav, če delajo starši stvari namesto otroka in delijo ali celo nase prevzamejo njegovo odgovornost za šolsko delo.

Pa ne le za šolsko delo. Tudi za odnose, ki jih imajo otroci v šoli s sovrstniki ali z učitelji. Če otrok doma potarna, da se mu je v šoli zgodila krivica, naj ga starši poslušajo, se z njim pogovorijo, mu dajo nasvet, potem pa se mora otrok sam spopasti s problemom in ga rešiti. Ni treba, pa tudi ni prav, da starši na šolskem hodniku obračunavajo z otrokovimi sošolci ali celo z njihovimi starši. Verjetno poznajo le zgodbo svojega otroka in niso slišali druge plati.  Poleg tega pa otroku tudi onemogočimo, da bi se sam postavil zase, da bi se sam naučil reševati konflikte. Če se bo majhen naučil reševati majhne probleme, ga tudi večji problemi v odrasli dobi ne bodo pritisnili k tlom, ampak mu bo reševanje le-teh v izziv.

Lepo je, če starši zaupajo šoli in učiteljem. Tudi učitelji so ljudje, niso popolni in delajo napake. A če se mama in oče pritožujeta in jezita nad njihovimi spodrsljaji v pričo otroka, bo otrok razumel, da so učitelji nesposobni, nemogoči in namenoma delajo  stvari v slabo otroka. Do učiteljev bo zgubil vse spoštovanje, saj ne more spoštovati ljudi, o katerih imajo njegovi starši slabo mnenje. Hoditi v šolo mu bo postalo breme, vrstili se bodo neuspehi, razočaranja, saj je dobro počutje v šoli in zaupanje v učitelja in šolo kot institucijo predpogoj za uspeh.

dr. Marina Rugelj, ravnateljica

Objavljeno v zadnji številki tednika Družina

 

Z Radiem Ognjišče smo pomagali mladim v katoliških šolah

20110129_dan odprtih vrat52V sredo, 19. 3. 2014, smo praznovali Dan katoliškega šolstva. Program, ki se je odvijal preko celega dne, je prenašal Radio Ognjišče. Oblikovali so ga učenci iz Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Vipava, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Preberi več »